200 EVROV GLOBE ZA NABIRANJE KOSTANJA: Na Primorskem ga redčijo bolezni

Slovenija

Iz gozda lahko odnesete največ dva kilograma kostanja, kar ne velja, če lastnik v svojem gozdu prepove nabiranje plodov. Če vas zaloti gozdarski inšpektor, se lahko zgodi, da boste plačali globo v višini 200 evrov. Letos bo kostanj dozorel nekoliko kasneje. Pridelovalci ga bodo začeli pobirati v tem tednu, a le redko ga bodo nabrali več kot lani. Kostanja je vse manj zaradi opuščanja proizvodnje kot tudi bolezni, kot sta kostanjeva šiškarica in kostanjev rak.

Lastniki gozdov na vzhodu države so zaskrbljeni nad vedenjem ljudi, ki pridejo, pustijo za seboj odpadke, kostanj pa poberejo do zadnjega, ga odpeljejo in nato prodajajo. A lastniki lahko zaradi gojenja in prodaje plodov nabiranje le-teh v svojem gozdu prepovedo. To storijo tako, da lokalno skupnost zaprosijo za odločbo.

Gre za pravico, ki jo imajo lastniki že 20 let, uporabljati pa so jo začeli šele v zadnjem času. Ko prejmejo odločbo, morajo ograditi ali kako drugače označiti svoje zemljišče. Gozdovi, kjer je nabiranje kostanja prepovedano, so običajno obdani s trakom, na več mestih pa so postavljena obvestila.

Če vas v takem gozdu zaloti lastnik, jo boste odnesli le z opozorilom. Če vas zaloti gozdarski inšpektor, vas čaka globa v višini 200 evrov.

Kostanjevi nasadi imajo dolgo življenjsko dobo, zato je propad vsakega kostanjevega drevesa lahko velika škoda. "Zato je treba začeti te kostanjevenasade pravilno obnavljati, predvsem to velja v smislu obrezovanja, gnojenja, čiščenja podrasti," pravi specialistka za varstvo rastlin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica Mojca Rot.

Zato so se pojavili predlogi, da bi tako kot pred leti gojenje oljk in oljkarstvo začeli s posameznimi projekti pospeševati tudi pridelavo kostanja. Leta 2010 je Regijska razvojna agencija (RRA) za Severno Primorsko skupaj z obmejnimi pokrajinami v Italiji pripravila projekt za pospeševanje pridelave kostanja, vendar z njim niso bili uspešni.

Po besedah direktorja RRA za Severno Primorsko Črtomirja Špacapana sedaj pripravljajo nov projekt, s katerimi se bodo prijavili na razpis LAS, ki bo predvidoma objavljen novembra. "Druga priložnost za omenjeni projekt, če na tem ne bomo uspešni, pa bo v prvi polovici prihodnjega leta, ko bo objavljen razpis za prijavo projektov Slovenija-Italija. K našemu projektu smo povabili tudi pridelovalce kostanja iz sosednjih občin v Sloveniji in Italiji ter hrvaške iz Lovrana," je še povedal Špacapan.

Po napadu kostanjeve šiškarice in kostanjevega raka so bila drevesa v nasadih na Goriškem močno prizadeta, je povedala Rotova. Za kostanjevošiškarico je kriva osa šiškarica, ki povzroča tvorbo šišk na poganjkih in s tem močno prizadene letni prirast poganjkov in lesa, predvsem pa pridelek plodov. Množično se je na Goriškem začela pojavljati po letu 2005, zatirati pa jo je mogoče le z naravnimi sovražniki, posebno osico, ki ni živela v Sloveniji.

Leta 2012 je bil pripravljen načrt za naselitev te osice tudi v Sloveniji, vendar so morali pridobiti posebno dovoljenje za njeno naselitev, saj je to tujerodna žival. Leta 2015 so dovoljenje za njeno naselitev končno dobili, vendar je bila osica že naseljena tudi na Goriškem, saj je po predvidevanjih kmetijskih sadovnjakov k nam prišla iz sosednje Italije, tako kot osa šiškarica.

Kostanji so včasih prehranjevali cele družine, je povedal Peršič. Pred več desetletji je bilo na območju Oseka in Vitovelj na Goriškem ter Liga na območju Kanalskega Kolovrata precej nasadov, kjer so pridelovalci pobrali tudi več ton kostanja. Danes lahko pridelek ocenjujejo le na nekaj sto kilogramov, čeprav so ta območja primerna za pridelavo kostanja.

Zato je želja po obnovi kostanjevih nasadov razumljiva. Še pred ponovnim nasajevanjem dreves pa bo treba poskrbeti za sadike, ki jih trenutno v Sloveniji ni, pridelovalci pa si pomagajo z divjimi sadikami in njihovim kasnejšim cepljenjem.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
evica |  01 .11. 2016 ob  11: 24
Ne samo kostanj.Po trnovski planoti, Italijani pridno pobirajo gobe ,lomijo veje ,brcajo gobe ,ki jih ne poznajo ,parkirajo avtomobile vsepovsot.Skratka se obnašajo ,kot ,da so doma.Inšpektorji pa nič.Ali imamo mi pristojne službe ,da bi te ljudi ,ki se tako obnašajo kaznovali .Morda bi vsaj pobirali vstopnino za parking! V Italiji znajo poskrbeti za to.